Zakaj ne bi izvozili v Ameriko?

Van Slang - Si moj YAAR? - Hitre opombe o lokalizaciji vsebine - ne prevajanja # kratke hlače

Naletel sem na številne forume in spletne strani oboževalcev različnih animejev. Zdi se, da od 300 milijonov ljudi v Ameriki obstaja ogromen trg za anime, zlasti v igralniški industriji in industriji pretakanja (kar dokazujejo JRPG in Hulu / Netflix, ki imajo posebne anime oddelke).

Zakaj se več animejev, ki niso obnovljeni za drugo sezono na Japonskem, ne pošlje v Ameriko za naložbe in nadaljevanje?

Opomba: Razumem, kdaj je anime odrezan, ker manga ni napisana. Ali hkrati ni mogoče kupiti avtorjevega IP-ja in ga spremeniti v ameriško anime?

To vprašate, kot da se ne bi zgodilo, toda Sailor Moon Crystal in Dragon Ball Super sta bila v bistvu narejena samo za zahodne oboževalce in obstaja še nekaj drugih primerov. Če se sprašujete o manj priljubljenih oddajah, se mi zdi malo verjetno, da bi imelo delo, ki je bilo na Japonskem le zmerno uspešno, velik zahodni trg.
@LoganM ** Zdi se mi malo verjetno, da bi imelo delo, ki je bilo na Japonskem le zmerno uspešno, velik zahodni trg. ** Rosario + Vampire je mreža odpovedala (Gonzo) in poslala peticijo za nadaljevanje. Dodanih je bilo 28k + podpisov. Težko verjamem, da gledanost s skoraj 30 tisoč ljudmi, ki bi podpisala peticijo, ni dobra poslovna odločitev. ČE v DVD-serijah prodate celo 20 tisočakov po 20 dolarjev na kos (ocenjujem 3 CD-je za 12 epizod), imate 1,2 milijona dolarjev, s čimer boste plačali vse svoje stroške in podobno, tudi brez blaga ali oglasov ...
Podcenjujete stroške izdelave animeja, glejte anime.stackexchange.com/questions/4175/…. Glede na te številke bi sezona 12 epizod stala več kot 1,2 milijona USD. Tudi te številke so stare skoraj desetletje, od takrat pa so se stroški nekoliko povečali.
Vsi izmed 300 milijonov niso oboževalci animejev in tudi niso pripravljeni kupiti ničesar, kar jim samo vržete, samo zato, ker je z Japonske.
@LoganM Kot sem že rekel, to uporablja ZELO konzervativne številke, ki sploh ne ZAČETE, da bi upoštevale vse načine zaslužka anime. Tudi številke, ki ste jih povezali, GREJO JEN, ne v dolarjih (čeprav gre za epizodo). Torej bi gledali vse zgoraj, kar ste prodali z dobičkom od trgovskega blaga, oglaševanja, nadaljnje prodaje itd.

Morda vas bo presenetilo, toda anime, ki ga običajno gledate, ni tisto, kar velja za državo izvora, razen če seveda gledate oddaje za otroke in družine.

Pravzaprav je večina animejev, ki jih zaužije mednarodna skupnost, tako imenovanih "poznonočni anime". Skupne ocene teh televizijskih serij so tako nizke, da jih povprečen Japonec verjetno nikoli ni videl. Z drugimi besedami, so zelo nišo. Za kompenzacijo nizke ocene in gledanosti te vrste anime običajno zaslužijo s prodajo Blu-ray, DVD in drugih izdelkov.

Ker je gledanost majhna, je tudi proračun za ustvarjanje animejev precej nizek. Notranji poznavalci industrije so omenili, da povprečni proračun za 1-serijsko serijo 13 epizod znaša približno 2 milijona USD.

Slaba gledanost teh anime je posledica številnih dejavnikov, med katerimi je najpomembnejši kulturni. Če ne veste, kako stvari delujejo na Japonskem, se od pisarniških delavcev običajno pričakuje, da redno delajo po 12 ur; študentom se dodeli tudi veliko dela (poleg kakršnih koli klubskih obveznosti) in imajo samo počitnice in nedelje. Kdo ima ob vsem tem času, da ostane pozno pozno in gleda pozno zvečer anime?

Verjetno imate prav, zagotovo lahko tuje naložbe v te produkcije vdihnejo novo življenje v te produkcije. Na žalost je resnica nekoliko zapletena. Kot se morda zavedate ali ne, so vsi animeji (z izjemami, kot je blok Noitamina) poveličana reklama, ki promovira ne samo založnike mang, iger in lahkih romanov, temveč tudi podjetja za glasbeno produkcijo (kdo se vam zdi, da dobiček od teh OP in ED?) In splošni oglaševalci izdelkov, kot sta Pizza Hut in Lawsons. Oglaševalci izdelkov, kot so ti, ne skrbijo za prodajo, poskušajo se vam prodati v nasprotju z anime.

Takšne promocijske in oglaševalske ponudbe običajno ne izginejo, ko gre za mednarodne trge. Če se spomnite referenc na Pizza Hut v Code Geass, so jih ameriške različice zabrisale. Natančen razlog ni bil nikoli izrecno naveden, toda glede na to, da je bila Pizza Hut Japan tako močan sponzor na domačem trgu (tako kot na Japonskem), je možno, da so pogajanja padla, ko se je Bandai pogajal z ameriško organizacijo Pizza Hut. Kljub temu, da si delita isto ime in blagovno znamko, sta Pizza Hut na Japonskem in Pizza Hut v ZDA ločeni in ločeni entiteti s svojimi ideali pri poslovanju.

Poleg tega pravice do lokalizacije licence za oddajo niso poceni in pogosto ne vključujejo mehanske licence za uporabo glasbe. Večina teh stroškov licenciranja se plača vnaprej in če je serija uspešna, je treba avtorske honorarje plačati prvotnim produkcijskim odborom (ki lahko znašajo od 20 do 30%). Zaradi tega so stvari malo stroškovno pretirane, da bi jih karkoli prenesli, zato morajo biti lokacijska podjetja izbirčna, da lahko izdelek potegnejo ali vsaj potegnejo.

Brez dejanskih izdelkov za prodajo so možnosti za naložbe v nove anime majhne. Leta 2013 je anime industrija na Japonskem od Japonske prinesla več kot 2,03 milijarde USD in mednarodni trgi skupaj. Leta 2014 je japonska industrija mange samo na Japonskem zaslužila več kot 2,3 milijarde USD. Na Japonskem simbiotski odnos animeja in mange deluje zaradi obstoječe infrastrukture in odnosov. Vendar je v ZDA vse razdrobljeno, kar še otežuje usklajevanje med distributerji.

Kar zadeva studio, ne prodajajo pravic distribucije in trženja IP, ki ni več v distribuciji. Zakaj bi? V tem primeru oboževalcem v bistvu sporočite, da opuščate ta izdelek, kar bi lahko zmanjšalo njihovo spoštovanje do podjetja in njegovih izdelkov. Podobne stvari so se dogajale v preteklosti, na primer z Macrossom in Robotecom. Medtem ko je iz take afere prišlo nekaj dobrih stvari (na primer ozaveščanje ameriškega občinstva o vrsti animacije, znane kot anime), je bilo tudi nekaj slabosti (Macrossa v ZDA uradno nikoli ne bodo mogli izdati, če Harmony Gold imajo pravice). Kaj naj rečem, da lastnik IP-ja ne bo pozneje znova zagnal serije, kot je to storil z Sailor Moon Crystal, Dragonball Super, ali Osomatsu-san? V dobrem ali slabem se lastniki IP-jev držijo pravic svojih IP-jev, da ohranijo integriteto serije zase, za njene ustvarjalce in za oboževalce. Zakaj bi prodali nekaj, za kar so se vaši ljudje mesece in leta trudili, da bi ga nekaj tujcev nadzirali, s čimer bi radi? Ko prodate pravico do svojega IP-ja, nimate besede. Kdo bi rekel, da bodo ameriška podjetja spoštovala vizije in ideje prvotnih ustvarjalcev in oboževalcev?

Vendar pa ni vse mračno. Govorili so o skupnih vlaganjih z japonskimi podjetji za vlaganje v anime za mednarodni trg.

Distributer pretočnega videa Crunchyroll in japonska trgovska družba Sumitomo Corporation sta v četrtek sporočila, da ustanavljata skupno podjetje, ki bo vlagalo v proizvodnjo anime za mednarodni trg.

To skupno podjetje, čigar ime in velikost naložbe ni razkrito, bo sodelovalo v produkcijskih odborih za naslove animejev, ki jih bo nato razdelil Crunchyroll.

Sumitomo Corporation je eno največjih japonskih splošno trgovskih podjetij (sougou shousha). Njegova medijska služba distribuira vsebine za kabelsko televizijo, prizemne radiodifuzne organizacije in kinematografe. V zadnjih letih je povečal naložbe v poslovanje kreativnih vsebin.

Februarja je Sumitomo sodeloval z japonskim medijskim podjetjem Imagica Robot Holdings in javno-zasebnim skladom Cool Japan Fund, da bi kupil SDI Media, ponudnika storitev podnapisov, prevajanja in sinhronizacije jezikov s sedežem v ZDA.

Glede na sporočilo za javnost se Crunchyroll ponaša s 700.000 plačljivimi naročniki in več kot 10 milijoni gledalcev na mesec. Poročilo ugotavlja, da mednarodni distributerji, kot sta Daisuki in Crunchyroll, pa tudi številna kitajska podjetja, vse pogosteje sodelujejo v proizvodnih odborih.

Zaradi naraščajočih stroškov licenciranja vsebin za distribucijo v tujini lahko ponudniki vsebin zagotovijo, da si pridobijo pravice do distribucije z vlaganjem v produkcijo, namesto da tekmujejo in plačujejo visoke licenčnine. Vendar, Anime! Anime! Biz tudi ugotavlja, da cilj Crunchyrolla ni zgolj pridobitev pravic.

Soustanovitelj in izvršni direktor Crunchyrolla Kun Gao navaja vse večji pomen čezmorskih trgov v anime industriji. Pri ustanovitvi skupnega podjetja želi podjetje oboževalce povezati s produkcijo animeja od samega začetka. S skupnim podjetjem lahko Crunchyroll, ki je tradicionalno močan v Severni Ameriki in Evropi, svojo distribucijsko mrežo razširi tudi s podjetjem Sumitomo, ki je tradicionalno močno v Aziji.

To ne pomeni, da samo Crunchyroll sledi takemu prizorišču. Funimation in Netflix počneta enako. Kako dobro se bodo izkazali ti novi podvigi, ugiba kdo. Kako dobro bodo ta podjetja lahko dosegla mednarodne ljubitelje animejev, kako dobro ta podjetja razumejo trenutni mednarodni trg anime in kaj oboževalci želijo? Samo čas bo povedal...

1 "2,02 milijarde jenov" je zmedena / napačna izjava.
prosimo, da oddate popravek, če menite, da je prišlo do napačne dodelitve.
Moje vprašanje o infrastrukturi in težavah sem lepo razčistil. Sprejeto IN +1!

Začnimo z omejevanjem pridevnikov "veliko" in "ogromno" v kontekstu. Da, obstaja veliko oboževalcev, ki se pogovarjajo o animeh in mangah, storitve pretakanja pa jih zagotovo poberejo več.

Vendar to počne ne pomeni, da je trg za to velik. Kolikor vem, je pretočno anime poslovanje še vedno relativno novo; Šele okrog leta 2009 se je Crunchyroll poravnal in odletel v desno ter začel s svojega spletnega mesta odstranjevati nezakonite kopije animejev in pridobiti ustrezne licence za njegovo vsebino.

(Če želite seznam teh krajev, vam bo to v pomoč.)

Večina drugih storitev v 2000-ih se je soočala s podobnimi težavami pri pridobivanju pravnih licenc za distribucijo vsebine ali pa so bila omrežja potrošnikov prepočasna za zanesljivo pretakanje. Heck, leta 2001 je večina ljudi še vedno uporabljala kopijo sistema Windows 2000. V letih 2008–2009 je bilo na ključnih trgih bolj razširjenih boljših omrežij, vendar možnosti, da bi imeli dostojno širokopasovno povezavo, s katero bi lahko pretakali, še vedno niso bile tako velike.

Zdaj bi morali začeti govoriti o razliki na trgih med Ameriko in Japonsko. Tam je veliko več stroškov, ki jih je treba spraviti v vrsto za tujo distribucijo, in obstajati mora vzdržen in spodbuden trg, da se lahko naredi serija. Če serija prejme hladen domači sprejem, kot je Nichijou, je možnosti, da bo izvožena, skoraj nič.

Preprosto povedano, to mora biti dobra naložba za vse vpletene strani.Če ni, ga ne boste mogli kmalu videti prevedenega v vaš jezik.